Gozdna kultura – z mislijo na prihodnost

Radlje ob Dravi objemajo bujni gozdovi Pohorja in Kozjaka, s katerimi so ljudje sobivali že od prazgodovine. Odstrite skrivnosti gozdnega življenja in prispevajte k odgovornemu ravnanju z gozdnim okoljem.

»Družbi gre dobro, če starejši sadijo drevesa, čeprav vedo, da ne bodo nikoli sedeli v njihovi senci.«

Grški pregovor

Globoke korenine sobivanja z naravo

Zaradi pomembne prometne lege Dravske doline so ljudje tukaj sobivali z gozdovi že od prazgodovine. Veliko kasneje, ob koncu 17. stoletja, so nekdanjo grajsko pristavo spremenili v dvorec Mahrenberg, ki je nato v 19. stoletju dobil tudi naravno oblikovan angleški park z mnogimi vrstami dreves. Še eno stoletje kasneje, je domačin Franjo Pahernik postavil temelje sonaravnega in trajnostnega gospodarjenja, ki išče ravnovesje med potrebami gozdnega ekosistema in interesi lastnikov gozdov. Danes, ko podnebne spremembe močno vplivajo tudi na gozdove, je širjenje znanj o trajnostni skrbi za gozd še posebej pomembno.

Sonaravno gospodarjenje z gozdovi je bilo na pobudo občine Radlje leta 2024 vpisano v register nesnovne kulturne dediščine Slovenije.

https://www.gov.si/novice/2024-07-12-sonaravno-gospodarjenje-z-gozdovi-vpisano-v-register-nesnovne-kulturne-dediscine/

Prostrani Pahernikovi gozdovi

Vida Ribnikar, edina dedinja Franja Pahernika, je leta 2005 ustanovila Pahernikovo ustanovo in ji po svoji smrti podarila 552 ha velike družinske gozdove. Pahernikovi gozdovi na severnih pobočjih Pohorja med Vuhredom in Veliko Kopo obsegajo mešane gozdove jelke, smreke in bukve. Gospodarjenje temelji na sonaravnih načelih, z mislijo na prihodnost.

Več kot stoletje se gozdovi obnavljajo v senci odraslih dreves, kar predstavlja edinstveno tehniko sproščenega gojenja gozdov. Tovrstno gospodarjenje je ekonomsko uspešno, obiskovalcu pa omogoča vpogled v trajnostno upravljanje, značilno za ta del Slovenije.

Po načelih Franja Pahernika

Začetnik sonaravnega gospodarjenja z gozdovi je bil inženir gozdarstva Franjo Pahernik (1882–1976), gonilna sila razvoja Dravske doline in Pohorja. Prizadeval si je za uveljavitev novih metod gospodarjenja z gozdovi, usmerjenih v naravno obnovo in nego gozda. Pahernikovi gozdovi so tudi pomembna izobraževalna točka za študente in strokovnjake, ki se učijo o sonaravnem gospodarjenju. Izročilo Franja Pahernika širi in udejanja Pahernikova ustanova.

Pahernikova smreka

V stoletnih Pahernikovih gozdovih raste izjemno drevo, ki je ime dobilo po gozdarskem strokovnjaku inženirju Franju Paherniku. Leta 2015 je smreka v premeru merila 1,42 metra in dosegla višino 49,6 metra, njena starost pa je ocenjena na 270 let. Kako pomembna je za domačine, priča tudi skulptura "Z-namen-je", ki jo je leta 2005 ustvaril kipar Jiri Kočica.

Muzej Radlje ob Dravi

Čisto blizu Doma gozdne kulture je Muzej Radlje ob Dravi, ki domuje v dvorcu Radlje (nekdaj dvorec Mahrenberg), in v svojih sodobnih interaktivnih zbirkah prepleta lokalno dediščino z zgodovino kraja ter zapuščino  gozdarstva. Osrednja razstava v muzeju je posvečena rodbini Pahernik. Poleg dediščine in zgodovine kraja Muzej Radlje ob Dravi gosti tudi različne dogodke in dejavnosti, namenjene izobraževanju in ozaveščanju javnosti o pomenu gozdov ter trajnostnem gospodarjenju z njimi. 

Kolesarske in pohodniške poti

Skozi Radlje ob Dravi poteka slikovita Dravska kolesarska pot, ki jo lahko nadgradite s kolesarskimi potmi po gozdovih Pohorja in Kozjaka. Kolesarske in pohodniške poti so urejene po grebenih obeh hribovij in speljane vse do dravske doline. Nagrada za trud? Slikoviti razgledi in na novo odkriti kotičke neokrnjene narave.

Dvorec Radlje

Dvorec Radlje

Kolesarske poti

S kolesom po okolici

Pohodniške poti

Vzemi pot pod noge

Avtor naslovne fotografije/videa: