Dvorec Radlje

Dvorec Radlje - Kulturno in gozdno središče Zgornje Dravske doline

Sonaravno z gozdom - po sledeh Franja Pahernika.

Korenine preteklosti. Zgodba prihodnosti.

Dolgo je Dvorec Radlje stal kot mogočna, a tiha priča minulih stoletij. Obnova tega kulturnega spomenika je od samega začetka presegla zgolj prenovo stavbe. Vodila nas je želja ustvariti več– naš cilj je bil dvorcu vdihniti globoko, avtentično vsebino.

Postavili smo si drzno vprašanje: Kako lahko kulturnemu spomeniku vdihnemo vsebino, ki bo odgovorila na izzive današnjega časa?

Odgovor smo našli tam, kjer bije resnično srce našega kraja, v zgodbi sonaravnega in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Povezali smo oprijemljivo stavbno dediščino z neoprijemljivo modrostjo, ki že več kot stoletje oblikuje našo identiteto.

Pred skoraj stoletjem so bile sprejete drugačne odločitve o tem, kako naj se gospodari z gozdovi. Danes je rezultate teh odločitev še vedno mogoče videti v naši pokrajini. Pahernikovi gozdovi so živ dokaz, da lahko spoštovanje narave ustvari odporno okolje, ki ostaja dragoceno skozi generacije. Zapuščina Franja Pahernika predstavlja eno najbolj značilnih oblik dediščine regije – njena pomembnost pa je v svetu, ki se sooča s podnebnimi spremembami in izgubo biotske raznovrstnosti, večja kot kadarkoli prej.

V samem jedru prenovljenega dvorca danes živi Pahernikovo izročilo, predstavljeno skozi osrednjo stalno razstavo muzeja o gozdu Sonaravno z gozdom – po sledeh Franja Pahernika.

Njegov pionirski, sonaravni in trajnostni pristop h gospodarjenju z gozdovi je danes prepoznan kot del slovenske nesnovne kulturne dediščine.

Sonaravno in trajnostno gospodarjenje z gozdovi je bilo leta 2024 vpisano v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije, Dvorec Radlje pa je postal prostor, kjer to dediščino ohranjamo, interpretiramo in predajamo naprej.

Dvorec Radlje ni navaden muzej. Je prvi muzej v Sloveniji, ki je v celoti posvečen gozdu in tradiciji skrbnega varovanja narave. Z vstopom v dvorec ne boste le opazovali zgodovine, skozi interaktivne razstave, multimedijo in navidezno resničnost boste začutili dih Pahernikovega gozda. Izvedeli boste, zakaj so naši gozdovi danes odpornejši na podnebne spremembe in kako lahko odločitve naših prednikov rešijo našo prihodnost.

Združili smo neokrnjeno naravo in sodobno tehnologijo, ki ne služi kot atrakcija, temveč kot orodje za globlje razumevanje:

• Virtualni sprehod skozi Pahernikov gozd: Doživite utrip, strukturo in ekološki pomen neokrnjene narave ne glede na vremenske razmere ali telesne zmožnosti.
• Od teorije k praksi – muzej brez zidov: Naše muzejsko doživetje sega tudi onkraj grajskega poslopja. Vodeni obiski Pahernikovih gozdov, ki jih vodijo gozdarski strokovnjaki, vam omogočajo, da to, kar spoznate v muzeju, neposredno povežete z živo pokrajino zunaj njega. Gozd postane podaljšek razstave.

Zgodba se pri vratih dvorca ne konča.

Iz razstavnih prostorov vodi nazaj tja, kjer se je vse začelo – v Pahernikove gozdove. Vodena doživetja s strokovnjaki povežejo znanje, predstavljeno v dvorcu, z resnično pokrajino. Kar obiskovalec spozna v muzeju, lahko nato vidi in začuti med drevesi.

Gozd tako postane nadaljevanje muzeja, Dvorec Radlje pa vrata v njegovo zgodbo.

Prav v tem je posebnost Dvorca Radlje. Ne pripoveduje le zgodbe o tem, kaj je bilo nekoč. Pokaže, kako lahko znanje iz preteklosti pomaga razumeti sedanjost in iskati odgovore za prihodnost.

Zgodba Dvorca Radlje se je začela z načinom razmišljanja o gozdu in odgovornosti do generacij, ki prihajajo za nami.

Ta preobrazba je pokazala, da dediščina ni le nekaj, kar nemo podedujemo, temveč nekaj, kar dejavno oblikujemo z odločitvami, ki jih sprejemamo danes. Pahernikovi gozdovi kažejo, da dediščina ni le zapis preteklosti, temveč živ vir znanja in navdiha za prihodnost.

Ne iščite odgovorov v prihodnosti. Najdete jih v Dvorcu Radlje.

Vstopite – njegova zgodba se začne med zidovi, a njene korenine segajo globoko v gozd, kjer tradicija piše zgodbo jutrišnjega dne.

Dvorec Mahrenberg, danes znan kot dvorec Radlje, stoji nad srednjeveško kraljevsko cesto oz. na križišču nekdanjih srednjeveških in novoveških cest. Danes je dvorec enonadstropna stavba v obliki črke L, ki jo tvorita severni in zahodni trakt,  pokrita je s strmo opečnato dvokapno čopasto streho. Arhitektonski členi so močno predelani, od prvotne arhitekture so ohranjene pritlične dvoriščne arkade v severnem traktu, notranjost pa krasijo pritlične arkade in obokani stropi. V stavbo vodi renesančen portal iz peščenjaka iz leta 1666, ki je bil verjetno pred II. svetovno vojno ali po njej prenešen iz radeljskega samostana dominikank in na katerem je marmorna plošča z grboma  Sigfrida Mahrenberškega in priorice samostana dominikank Marije Ivane Linzer.

V času, ko je bila lastnica dvorca družina Suppanz, so v parku rasle vrtnice, vzpenjače, pušpan in rumene lilije. Ob dvorcu so postavili rastlinjak, v katerem so gojili cvetje. Suppanzovi so stalno živeli v Mariboru, kjer so imeli dve hiši. V dvorcu so stanovali samo občasno, spomladi, poleti in v času, ko so obirali hmelj, ker so imeli tudi polja nasajena s hmeljem. Kaže, da jim je dvorec služil predvsem kot kraj za oddih. Zanimiva je tudi zgodba, da je družina enkrat na leto povabila v dvorec vse svoje delavce na večerjo., vendar so morali prinesti svoj jedilni pribor. Večerja je bila poseben dogodek, ki se ga še danes spominjajo otroci zaposlenih.

Dvorec obdaja čudovit angleški park iz 18. stoletja z različnimi vrstami dreves, kot so jelke, duglazije, kleki, platane in rdeči hrasti. Danes park in dvorec ponujata mirno zatočišče ter vpogled v bogato zgodovino kraja.

Vir:

Štajnbaher, S. (2021). Kulturna dediščina občine Radlje ob Dravi. Slovensko konzervatorsko društvo.
Občina Radlje ob Dravi. (2007)

Radlje z okolico. Biseri naše kulturne krajine. Projekt operativnega programa Slovenija-Avstrija 2007-2013.