Razvaline gradu Mahrenberg

Grad je v 12. stoletju brez privoljenja šentpavelskega samostana in na šentpavelski zemlji zgradil Albert Trušenjski, kasneje znan kot Albert Mahrenberški. Leta 1251 pa se grad prvič omenja kot grad Mahrenberg, ki je bil sedež marenberške gospoščine. Grad so pozidali na težko dostopni legi na skalni pečini, od koder je bil dober pogled na cesto. Po trdnjavi dobi postopoma ime Mahrenberg še naselbina pod gradom, ki se je prej imenovala vas Radlje (villa Radelah, 1161). 

Najznamenitejši predstavnik marenberške gospoščine je bil sin Alberta Mahrenberškega, Siegfried Mahrenberški.
Siegfried je leta 1251 grad Mahrenberg vrnil šentpavelskemu samostanu in si ga dal nato od samostana podeliti v zajem (fevd). Tako je legaliziral protipravno pozidavo gradu s strani svojega očeta Alberta Mahrenberškega.
Po Siegfriedovi smrti 1272 je grad spet prevzel šentpavelski samostan. Nato je zamenjal veliko lastnikov. Med lastniki marenberške gospoščine so bili Habsburžani, Viltuški, Walseeji in deželni knez, ki je posest dajali v zakup. Med leti 1669 in 1782 je bil lastnik mahrenberški dominikanski samostan.

Grad je bil prvotno romanska stavba, ki so ga kasneje lastniki večkrat obnavljali in utrjevali. V gotiki so grajsko stavbo povišali, v renesansi so ji dozidali še druga poslopja, t.i. predgradje. Grajsko stavbo je s severne strani ščitil nadstropje višji stanovanjsko obrambni stolp, nad strmino pa je isto funkcijo  opravljal manjši okrogel stolpič. Grad je imel obrambni jarek in dvižni most. Na skalnati pečini so danes vidne le še razvaline, ohranjena stena stanovanjskega stolpa nad obrambnim jarkom, prag in podboj grajskega vhoda ter obzidje cvingerja, ki so bile obnovljene leta 2013.

Štajnbaher, S. (2021). Kulturna dediščina občine Radlje ob Dravi. Slovensko konzervatorsko društvo.
Jevšnik, M. (2004). Radlje, nekoč in danes. Radlje ob Dravi.