Samostan Dominikank

Samostan dominikank sta leta 1251 ustanovila Siegfried Mahrenberški in njegova mati Gizele. Razcvet je doživel med 13. in 15. stoletjem. V 16. stoletju so ga poškodovali Turki, dvakrat ga je prizadel tudi požar. Zaradi slabega gradbenega stanja so nune med letoma 1649 in 1666 postavile tako rekoč nov samostan, ki je bil leta 1782 z jožefinskimi reformami razpuščen. 

Po razpustitvi samostana 1974 je stavbni načrt razkril, da je pri samostanu obstajala tudi  samostanska cerkev, ki je prvič omenjena v letu 1170. Po načrtih iz leta 1784 je bil samostan dvonadstropno poslopje, ki je oklepalo dve notranji dvorišči, v celoti obdano z obzidjem. Ob samostansko poslopje je bila prislonjena cerkev. Na severnem delu samostanskega kompleksa je bilo upravno gospodarsko poslopje, na zahodnem delu pa samostanski vrt. Od kompleksa so danes ohranjeni južni trakt, severozahodni del samostana ter upravno-gospodarsko poslopje, ki kaže v glavnem arhitekturne detajle zgodnjega baroka iz 17. stoletja.

Samostan je imel pomembno vlogo za nekdanji Mahrenberg in okolico, saj so se v njem razvijale lekarniška, glasbena, dobrodelna, zdravstvena, izobraževalna in dušnopastriska dejavnost. V samostanu je od leta 1966 delovala prva lekarna v Evropi z neke vrste laboratorijem »Apothekhenkhuvjl«. Prva znana lekarnarica v 17. stoletju je bila Ksaverija Grembsova (Kremsova), ki je bila prva farmacevtka ne samo v naših krajih, ampak tudi v Sloveniji in je v Marenbergu delovala tudi kot zdravnica.

Marijino znamenje, ki je prvotno stalo pred samostanom, je bilo po razpustitvi samostana sprva prenešeno pred poslopje nekdanjega sodišča, nato pa leta 1978 pred cerkev sv. Mihaela v Radljah ob Dravi. Portal, ki je vodil v samostan, pa je bil pred II. svetovno vojno ali po njej vzidan v južno fasado dvorca Mahrenberg. 

Občina Radlje ob Dravi. (2007) Radlje z okolico. Biseri naše kulturne krajine. Projekt operativnega programa Slovenija-Avstrija 2007-2013.